Danes je padel D dan. Končno sem
dobila tisto motivacijo, ki sem jo potrebovala, da sem ponovno začela s
pisanjem bloga. Tisti entuziazem, tisti opis občutka, ki ti poteši dušo po
pisanju, mi je danes nekdo predstavil na takšen način, kot sem ga že pozabila.
Tisti občutek, ki ga resnično malokdo pozna, ker ga marsikdo, ki piše blog
sploh ne potrebuje. Eni pišejo, da pokažejo, drugi pišemo, da »damo ven«.
Dolgo časa sem odlašala s
pisanjem bloga, saj sem tip človeka, ki večinoma piše, ko se slabo počuti.
Radosti navadno ne opisujem, ker če je že tu, jo raje doživljam. Takrat nimam
časa za pisanje. V enem letu, ko se tukaj ni proizvedlo nič objavljenega
materiala, je venomer nastajal v moji glavi. Veliko dogodkov se je doživelo in
preživelo, predvsem pa pridobilo veliko novih izkušenj. Ko prebiram stare
objave si mislim, kako sem lahko pisala kaj takšnega, kako je lahko to prišlo
izpod mojih prstov, ampak vse je bilo pisano z namenom sprostitve misli in
vedno v afektu. Ne maram pisati po premisleku, vedno rada prelivam svojo dušo
kar direktno; čim bolj skušam opisati trenutna občutja, želje, potrebe,
predvsem pa izpostaviti vse moje misli.
Kaj se je spremenilo odkar sem začasno
nehala pisati blog? Pravzaprav, ne veliko. Dobila sem prvo redno službo (sicer
za polovični delovni čas, ampak ok), na svojemu CV-ju sem dodala še eno stopnjo
višjo izobrazbo, postala sem izjemno fizično aktivna (vsaj po mojih standardih,
ki se najverjetneje zelo razlikujejo od standardov koga drugega), že skoraj dve
leti sem v zvezi (kar si včasih sploh predstavljati ne bi mogla, ker kdo bi me
pa lahko prenašal), še kar ohranjam dobra prijateljstva in še vedno sem na
voljo za posluh ter še vedno me zanima psihologija ljudi.
Zakaj pravzaprav nisem pisala?
Mislim, da je krivo to, da sem v vseh pogledih skušala ponotranjiti svoja
čustva in misli iz nekih popolnoma čudnih razlogov, ki jih sploh ne znam
razložiti. Ne vem, mogoče vsakdo kdaj pa kdaj potrebuje premor, da se kot ustvarjalec
kreativno obnovi in spet lahko začne ustvarjati, navadno bolje. Očitno je ta
čas tukaj.
Prav tako sem se po nasvetu fanta
odločila, da bom od sedaj pisala krajše objave, kajti bojda naj bi preveč
komplicirala in se oddaljevala od bistva. Sama se strinjam, Vam dragim bralcem
pa se opravičujem za tolikšen izostanek mojih objav, se bom pa potrudila, da
boste imeli spet kaj za »po zobeh vlačit« in se seveda vedno znova nasmejati.
Lep pozdrav,
Vaska
