nedelja, 19. september 2010

Sliki dneva


Adam Lambert in action (škoda, ker je gej in spet je potrjeno - vzamejo najboljše :( ).


Debate ob pecljatem kozarcu vina



Sedim za mizo v kuhinji, pijem črn čaj z mlekom, ki mi ga je prijateljica prinesla iz Turčije, poslušam skladbo Sail away verjetno že stotič ter razmišlljam o sladkih norostih prejšnjega večera. Da, spet je bil čas za druženje, čas za trenutek, ki poveličuje življenje.

Kot vedno sva se v trenutku momenta odločili, da se dobiva. Vzunaj je lilo kot iz škafa, okoliške kraje je po večini že prekrivala voda, poplave so se vrstile. Ker v takšnih dneh mobilnost ni najbolj priporočljiva, je kakršenkoli pomik v mesto ali okoliš odpadel. Ker moja »party soba« že dolgo časa ni bila oskrunjena, sem se odločila, da je najbolje, da večer preživiva pri meni in si ogledava kakšen film ob kozarcu žlahtnega. Moj namen je bil predvsem odmisliti dolgčas včerajšjega dne in preživeti še en lep večer ob prijetem pogovoru s prijateljico.

Vedno se govori, da se najboljši večeri zgodijo, ko to najmanj pričakuješ. Namen tistih večerov je navadno preprost, neposeben, v nepričakovaju ničesar izrazitejšega. No, tudi pri meni je bilo tako. Just another great night with M.

Ležala sem v postelji, ravnokar končala telefonski pogovor, se vstala, v pečico dala peči pice in že tekla po dežju do avta ter oddrvela proti Lokrovcu. Malce sem pohitela, saj sem bila čisto neučakana in tako v avtu še malce počakala M., da je v zoknih zategnjenih čez hlačnice priletela do avta v katerem sem jo čakala jaz, vsa razkuštrana in v najbolj razvlečeni trenirki MC Hammer style.

Spogledali sva se in že vedeli, da bo »the night to remember«.

Preden sva se odpeljali nazaj do mene, sva si še ogledali kaj lahko naredi moč voda in se pogovarjali o grozotah, ki jih mora doživljati vsaka družina, katere imetje je bilo v teh dneh poplavljeno. Še vedno mi je zanimivo dejstvo, da nisem edina, ki ji gre na jok ob posnetkih na teleleviziji ali spletnih portalih, ko gleda prizore posledic naravnih katastrof, v tem primeru povodnje. Da, hudo mi je, preveč sem empatična. Mislim, da nas je malo takšnih. Žalostno, ampak resnično.

Končno sva prispeli do moje sobe zabave, kjer naju je, tipično za »mi casa«, pričakala posodica s sladkarijami, sestra je ravnokar spekla mini, aperitivne pice, sama pa sem pregledala zalogo pijače v hladilniku in vsa vesela ugotovila, da imamo dva litra belega sladkega vina, ki ga oče vsako sredo kupi pri branjevcu na svinjskem sejmu. Ja, domače je še zmeraj najboljše!

Vse se je začelo oz. vse se vedno začne s prvim kozarcem, spitim na dušek. Prvi se vedno pije čisti, da se okusi, pri nadaljnjih pa niti nimaš želje po mešanju.;)

Prvi kozarec vedno okrepi telo in duha in posledično odpre zanimive debate. Tekli so pogovori praktično o vsem mogočem, od ljudi preko ljubezni, o prevodu besede matchmaker, do veleumnih pijanskih misli in izjav. Najhuje je, ko se začnejo dogodki evidentirati z mobitel fotoaparatom, katerega pomilnik naslednji dan s strahom pregleduješ, da ne govorim o poslanih sms/mms-ih. Čas je mineval in po nekaj urah se končno odločiva, da pogledava film, katerega vsebine se danes ne spomnim. Vem samo, da sta bila v glavnih vlogah svetlolasa ženska in vojak. Zaradi ironije in spomina na enega mojega kolega (ne znanca, ampak kolegaJ), se nama je to zdelo neverjetno smešno in očitno so tedaj nastale te slike, katerim se danes smejim, ko pregledujem telefon.

Počasi sva postajali rahlo zaspani in se odločili za odhod. Obljubila sem ji, da jo bom pospremila domov in tako sva po dežju, oblečeni skrajno »po domače«, ampak udobno, odcapali proti njenemu domu, za katerega sva v najini opojnosti ugotovili, da sploh ni tako daleč od mojega doma. Vmes sva pošiljali najine nasmejane slike po mms-ih in že takrat vedeli, da bova na to naslednji dan gledali z rahlo kislim nasmeškom.

Poslovili sva se in jaz sem po najkrajši in najsvetlejši poti odcapljala proti toplini svoje postelje z nasmeškom na obrazu, da je bil to res fantastičen večer, eden posebnih in edinstvenih.


četrtek, 16. september 2010

Love should be as easy as breathing


Spomnim se besed prijatelja, ki mi je enkrat v sporočilu zapisal, da če je potrebno pri ljubezni komplicirati, potem to ljubezen ni.

Od nekdaj sem mislila, da če si nečesa želiš, moraš narediti vse, da to dobiš, se maksimalno potruditi, da če si želiš nečesa dobrega, moraš dati dovolj velik vložek, dovolj truda, da je vedno treba iti skozi milijon preprek in odvečnih ter nepotrebnih ovir, da na koncu prideš do cilja, do željene oblike ljubezni, do »the one« osebe.

Danes prvič vidim, da temu ni tako. Življenje ni mehiška telenovela in nekatere zveze in ljubezni so lahko zelo enostavne. Da, kot dihanje – nekaj samoumevnega.


ponedeljek, 6. september 2010

Romantična ljubezen


Danes sem po TV gledala nek domišljijski film, ki me je spomnil na izjavo dobrega prijatelja in sicer, da je edina prava ljubezen romantična ljubezen, ki zaradi svojega nesebičnega izvora, sama po sebi nikoli ne obstoji.

Ljubezen je v resnici zelo sebična oz. njeni imetniki so!

Zakaj se dogaja toliko zločinov iz strasti, toliko hudih ločitev, toliko težkih razhodov, toliko nerazumevanja ob izgubi osebe, ki te naj bi včasih brezpogojno ljubila? Zakaj včasih preprosto ne moremo pustiti, zakaj se moramo oklepati nečesa, kar je že izgubljeno, osebe katere sijaj v očeh ob pogledu nate je že zdavnaj izpuhtel?

Ne moremo pustiti, sebično se oklepamo nečesa, nečesa izgubljenega.

Zakaj je moralo v Pandorini skrinjici ostati samo upanje, da upanje ostane večno?

Najhuje kar se lahko zgodi, je da se dva ljubita, vendar je njuna ljubezen zaradi takšnih ali drugačnih dejavnikov nezmožna. Ljubljena oseba ti v trenutkih slabosti govori, da te brezmejno ljubi, a v trenutkih trdnega in odločnega obnašanja podi stran, v svet, v življenje, saj se zaveda, da njuna ljubezen resnično ni mogoča.

Mogoče to ni najhujše dejstvo, huje je občutiti vso tragiko, ki je na koncu že tako realna, da se spremeni v občutek komike, če ne celo absurda.

Ta oseba najverjetneje postane tvoj zahir (večno tvoj) in se ga ne ostreseš nikoli. Romantična ljubezen v današnjem času breme!

Kot bi zapela Nuša Derenda skladbo Ko srečava se spet čez dvajset let…

Težko si je zamisliti kako je biti poročen in srečati osebo iz preteklosti s katero sta si delila ali pa si mogoče še zmeraj potihem delita tisto eno in večno romantično ljubezen.




nedelja, 5. september 2010

Definicija zmenka


Nekaj dni nazaj me je MM vprašal kako bi jaz definirala besedo zmenek. Moj odgovor je bil približno takšen, da je zame zmenek, če grem z osebo nasprotnega spola na pijačo ali pa kakšen dogodek (v obzir vzamem tudi možnost istega spola). Sledeče vprašanje je bilo, če torej morebiti dosti zmenkujem, nakar odvrnem da ne. Poraja se vprašanje ali imam malo moških prijateljev ali pa sem pozabila omeniti ključno, in sicer smatranje zmenka kot takšnega, se pravi, da je zmenek zame zmenek, če ga jaz vzamem kot takšnega oz. če moškega, ki me na »zmenek« povabi jemljem kot »neprijatelja« oz. moškega, ki ima potencialen napredek v mojem čustvenem življenju.

Uspešen zmenek

Zame ni nujno, da se iz zmenka kaj razvije, da je le-ta uspešen. Predvidevam, da večina moških razmišlja drugače. Npr. zame je zmenek lahko začetek odličnega prijateljstva, medtem, ko je za moškega to najverjetneje neuspešen zmenek. Oh well

Včasih je zmenek lahko odličen, celo tako odličen, da se ena od oseb ustraši. Ustraši se popolnosti. Pogost pojav pri meni.

Zmenkarjenje je torej spoznavanje.

Sicer nisem hotela biti preveč pikolovska, a sem vseeno morala pogledati še v SSKJ po definiciji zmenka. Torej:

» zmének -nka m (ẹ̑) 1. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: iti na zmenek; dogovoriti se za zmenek / imeti zmenek s kom / ljubezenski zmenek 2. star. dogovor: skleniti zmenek; po zmenku bo on njegov dedič ● star. sta že v zmenkih dogovarjata se za poroko; sta zaročena ♪

domének -nka m (ẹ̑) kar je domenjeno: najin včerajšnji domenek velja; resen domenek // sestanek, zmenek: popoldne imam domenek z njim ♪

randevu -ja in rendez-vous -a [randevú -ja] m (ȗ) knjiž. ljubezenski sestanek, zmenek: šel je na svoj prvi randevu / publ. vesoljski randevu združitev vesoljskih ladij ♪

rándi -ja m (ȃ) pog. ljubezenski sestanek, zmenek: imeti randi z dekletom; iti na randi ♪

shòd shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪ »

Iz slednjega polagam ugotovitev, da se s prijatelji ne hodi več na pijače, ampak zmenke in da se s simpatijami hodi na randije oz. ljubezenske sestanke :D


Powered By Blogger

Preišči ta spletni dnevnik

Spremljevalci

O meni

Moja fotografija
Če bi vedeli kako mi je ime, bi vam ime vse povedalo.