Vsako obdobje, vsako dejanje privede do maksimuma.
Čas, ko ti preprosto presede.
Pri meni je tako, da preden pridem do najvišje točke vedno traja in traja. Ko že vsi obupajo, ko se že vsi naveličajo, ko že vsi pozabijo, jaz še vedno vztrajam. Kakopak, upanje umre zadnje.
Prejšnji teden se je v meni zgodila prelomnica. Naveličala sem se. Sicer je trajalo skoraj eno leto, ampak naveličala sem se vztrajati. Popustila sem, a sedaj se počutim bolje.
Sicer "zadeve" nisem izbrisala, ampak potlačila. Potlačila tako globoko, da je ne dam iz sebe celotno poletje.
Ne zaslužim si stanja v katerega sem zabredla že nekaj časa nazaj, resnično ne.
Prišel je čas zavedanja tega in ponovno uživanje v brezskrbnosti in veselju po uživanju življenja.
Na koncu ugotoviš, da ti nobena pomoč prijatelja ni tako pomagala kot pogovarjanje s samim seboj in poslušanje lastnega srca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar