Ker zadnje čase svoje življenje mečem v koš (beri: delam tudi po 16 h/dan), sem se odločila, da napišem nekaj izsledkov iz svojega trenutnega življenja.
Opazovala sta me, tako ljubeče, tako čuteče. Počutila sem se, kot da bi bila ob svoji drugi družini. Hitro se navežem in resnično fantastična sta. On je takšen, kot sem si ga vedno želela. Delno asocialen, nikakor dolgočasen, "bratski" (ta pridevnik zavzema preveč...), odlično vzgojen, inteligenten in.....v določenih pogledih-meni podoben (to sovpada z zadnjim zapisom na blogu).
Ona....huh, ona je ženska, ki ti je lahko vzor. Edin pridevnik, ki ji ustreza je izjemna.
Ona bi bila skromna, on bi se strinjal (sicer z dodatkom šaljive opazke in posledično njenim pogledom izpod obrvi). Zanimiva je in vesela sem, da sem jo spoznala.
Če zmešaš odlično genetiko dobiš P. Ne upam si predstavljati v kaj bo zrastel ta otrok. Z odlično gensko kombinacijo (brains & beauty) ter majhnim tetinim vplivom (posebnim vnosom v njeno življenje), bo ta otrok nekaj posebnega (kot bi rekel JJ, nekaj izjemnega....postala in ostala bo mala princesa).
Ker jima bo verjetno neprijetno, bom prešla na drugi izsledek.
Ko začutiš, da imaš kamen namesto srca in da je vse lepo v tebi odšlo za nekaj časa nekam daleč stran, ko veš, da ne moreš čutiti, četudi bi želel, takrat se resnično zasmiliš samemu sebi. Hudo je, ko si v tej fazi. Ne moreš jokati in ne moreš čutiti, ne sovražiš.
Pogrešam poglobljene pogovore, pa vendar še ni prišel čas, da se jih lotim. Bilo bi preboleče.
Postala sem okrutno prerealna. Ljudje zahtevajo realnost, prenesejo jo težko. Jim ugodim?
3. zaznava
Ljubezen cveti okoli mene.
Opazujem ju, četudi si eden od njiju zanika, pogled pove vse. Pogled je resnično zrcalo duše in pove več kot tisoč besed.
Zakaj včasih izgovarjamo besede, ko že čutimo svoj in že drugi vidijo naš pogled, ki ne sovpada z izgovorjenim? Nas je strah?
Ne maram biti zaljubljena, vedno pa sem oboževala poglede ljudi, ki so bili zaljubljeni (ne vame!).
Njihove oči so se svetile kot diamanti, v njih se je videlo celotno čustvo, ki so ga gojili do svoje ljubezni. V tem primeru pesimist, sem si vedno mislila, da naj uživa, dokler traja, pa vendar....
zaljubljenost je relativno kratka, ali preraste v ljubezen ali pa popolnoma izgine.
Kakorkoli, njegov pogled....ahhh. Če je on zaljubljen vanjo in ona čuti naklonjenost do njega, sem jaz zaljubljena v njegov pogled, v način kako jo opazuje. Prav posrečen je, ko to skuša prekriti.
Vedno ji trdim, da je lahko zelo srečna, ker je všeč tako "velikemu" človeku, pa vendar si tega ne zna šteti v prid. Preveč je obremenjena s padcem, če se že odloči za skok. Dovolj jo drži nazaj. Upam, da ne bo prepozno.
Zanimivo pri meni je, da sem se jaz vedno odločila za skok (razen enkrat, kar obžalujem), vedno sem bila skakalec, ki se ni obremenjeval s padcem, ker je vedel, da bo užival v poletu in vsaj nikoli ne bo obžaloval neskoka. Posledično, sem velikokrat padla.....ni problema, to me je okrepilo. Zaboli me samo padec, rekuperacija je že utečena.
4. zaznava
Zadnjič sem ga začutila, osebo iz preteklosti. Ko sem se sprehajala po hodniku fl, med našimi slikami, sem ga začutila, vedela sem, da je nekje blizu. Stopim iz faksa in na daleč opazim njegov avto. Streslo me je. Mar ima še vedno takšen vpliv, četudi po dveh letih in pol?
Vedno ga bom gledala kot "one of the top", razumel me je in jaz njega.
Nisem si upala skočiti, on je skočil. Skočil, a vendar z drugo....
oh well.....Show must go on.....nočem več pisati o tem....Naj živi leto 2008!
5. zaznava
Rada ga imam a nisem zaljubljena. Pomeni mi ogromno, a vem, da to ne bo preraslo v nekaj več. Všeč mi je, lep je.....a vendar prijatelj. Cenim in spoštujem ga. Takšni bi morali biti vsi. Ni popoln, a zame je skoraj.
Spremenil se je, to mi je všeč. Raste po svoje in prav je tako. Samorastniki so mi ljubi, tudi jaz sem samorastnik.
6. zaznava
Projektni manager ne more biti vsak!!!!!!!
Delo projektnega managerja, si ljudje jemljejo vse prelahko. Pravi p.m. mora biti tudi delno psiholog.
7. zaznava
Moj obraz "krasi" platnico neke študentske revije, meni pa še vedno hodi po glavi: why the hell me??? ni mi jasno...sem namreč vizualno povprečna.
8. zaznava
Strah me je soočenja, ker se še ne čutim dovolj močne.
9. zaznava
Postala sem tiha.
Tako, to je bilo nekaj zaznav mojega življenja v zadnjih treh tednih....
Lep pozdrav
Enigma
Ni komentarjev:
Objavite komentar