Ko je takšen deževen dan, sem prav hvaležna, da sem v službi in ne razmišljam na nič. Razmišljam samo na delo, kar tako ali tako pomeni, da sem v neki mentalno prazni sferi, kjer tako ali tako samo na pamet tipkam.
To ni koncentracija, to je vdanost v beden službeni vsakdan.
Si res želim živeti takšno življenje? Osemurni delavnik in dnevna rutina?
Pozna kdo kakšno rešitev?
Ni komentarjev:
Objavite komentar