Zate

Danes sem se odločila pisati o fantu oz. moškemu, popolnemu moškemu, ki zase to nikakor ne bi trdil.

Gre se za človeka, ki ga skrivoma opazujem, kot večino ljudi, za človeka, ki je poseben. Poseben meni in skoraj vsakemu. Mislim, da se ne dojema kot posebneža. Ima se za človeka, ki je hvaležen za vso znanje, ki ga poseduje v svojih možganih, ki so skoraj prenasičeni z raznoraznimi mislimi.

Nikoli ne bom pozabila dne, ko sem ga prvič opazila. S svojo takratno punco sta sedela na fotelju pred knjižnico (pišem brez j-ja, saj mi je ravno on pomaga obnoviti pravopis te besede v msn pogovoru, pa se tega najverjetneje niti ne spomni) najine skupne gimnazije. Zavzeto sta se pomenkovala, krilila z rokami v intenzivnem pogovoru, hkrati pa na trenutke globoko pogledala v oči. Čutila sem kako se čutita. Bila sta mi naravnost čudovita in že takrat sem vedela, da je to vse kar si želim v življenju, da bi moj ljubljeni moški gledal mene kot je on njo.

Pogled, ki že hlasta po poljubu.

Bila sta prijetna in zaradi ljubezenske zrelosti, ki sta jo oddajala meni tako tuja in všečna.

Čez nekaj let sva se s fantom malo bolj spoznala in razkrito mi je bilo, da je ta ljubezen končana. Žal mi je bilo, žal tudi zato, ker sem resnično imela upanje v to ljubezen, četudi samo kot zunanji opazovalec.

Res me zanima kako bo čez nekaj let, resnično bi rada videla kakšna partnerja bo imel vsak posameznik. Ali bosta partnerja podobna njima ali ne, kakšna sploh bosta? Hum, I would really like to know that.

Kakorkoli, vrnimo se k temu fantu. Kako bi ga opisala?

Da preidemo najprej na površinski izgled, na skorjo. Mislim, da se tako kot jaz, drži načela mens sana in corpore sano , četudi si predstavljam, da ko bi mu sama to povedala, da bi me nejeverno pogledal in zahteval, da naj si ga še enkrat nazorno ogledam. No, mogoče se motim, saj se trenuto ukvarja s telovadbo (itk, poletje se bliža) in bi se najverjetneje strinjal, da pa je resnično potrebno ohranjati svoje telo, da je v skaldu z ravnovesjem in dobrim počutjem lastne duševnosti. Ja, najverjetneje bi se strinjal.

Osebnost. Kot oseba je super fant, resnično dober po srcu. No, v kolikor ga poznam.

Vsekakor bi rekla, da je kompleksna osebnost, a včasih deluje zelo enostavna. Včasih je skrivnosten in deluje tako asocialen, da si predstavljam, da ima zagotovo še eno življenje, v katerem uporablja svojo drugo osebnost svojih razcepljenih osebnosti in je tam zagotovo divjak in skrajno neumirjen.

Ta osebnost, ki jo poznam, deluje umirjena, kontemplativna. Dojemam ga kot, da celoten čas nekaj razmišlja in da če te informacije, ki mu krožijo po glavi izusti, da ga najverjeneje redkokdo razume. Včasih se celo opraviči, ker misli, da govori zmedene besede.

Veliko govori, še več absorbira. Dobivam občutek, da si vse zapolni in me je kar strah, da bi rekla kaj napačnega, sploh ker redkokdaj poznam pravo mero izustenih besed. Zanimivo, zadje čase mi govorijo, da sem tiha.

Kakorkoli, neverjetno pameten je, a nočem spet pretiravati s tem njegovim atributom, kajti s tem zanemarjam ostale.

Vreden zaupanja. Ko sem se prvič malce resneje pogovarjala z njim, sem začutila, da mu lahko zaupam in od takrat mu. Ne vem, včasih se še sama sebi začudim kako se mu lahko v določenih pogledih razodanem.

Upam, da tole pisarjenje ne deluje kot hvala fantu, ki ga vidim kot kaj več kot prijatelja. Na njegovo veselje ali žalost ( ;) ) ga vidim zgolj kot človeka, ki je v prehodu v moj krog prijateljev (in my circle of trust) in ki ga v določenih pogledih vidim kot svojega mentorja.

Hja, vedno si želim zgolj najboljše…

Če še nisi razbral iz besedila (kar mislim, da skoraj zagotovo si), hvala Miš.

Lep pozdrav