Svojega otroštva se najbolj spominjam po počitnicah, ko sem se zjutraj zbudila, odprla okna, ko se je toplota poletnih juter pretihotaplila v notranjost moje sobe in, ko sem zavonjala zgodaj pokošeno travo, ki je bila že v fazi sušenja.
V pižami sem še rahlo zaspano na pamet odkorakala do sestrine sobe in jo prebudila, navadno sem se kar vrgla na njo, posledično je sledila celotna kolobacija vstajalnega in zbujalnega procesa.
Ko sva se dokončno prebudili, nama je oče že pripravljal malico. Malica je navadno vsebovala sendviče na poseben "atijev način", sok ter alpsko mleko iz mini tetrapaka (te dandanes še redkokje najdeš).
Ah, kje so ti brezskrbni časi....
lp
Enigma
Ni komentarjev:
Objavite komentar